S koncem oktobra in zamenjavo časa se je najgostejši popoldanski promet znova premaknil v temo. Prav to je čas, ko je verjetnost trka z divjadjo največja – in podatki kažejo, da cesta pri nas pobere več divjadi kot katerikoli drug vzrok.
Skoraj polovica izgub srn je posledica prometa
Koroška sodi v Pohorsko lovsko upravljavsko območje, ki se razteza od Maribora preko Pohorja, Kozjaka, Košenjaka, Uršlje gore in Smrekovca do Raduhe, Olševe in Pece. Obsega 165.189 hektarjev ter 36 lovišč lovskih družin in Lovišče s posebnim namenom Pohorje, med upravnimi enotami pa so Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Dravograd in Radlje ob Dravi.
Po veljavnem dvoletnem lovsko upravljavskem načrtu za to območje je promet pri srnjadi najpogostejši vzrok izgub. V obdobju od leta 2019 do 2024 je povzročil 49,6 odstotka vseh izgub srn. Skupne izgube srnjadi so v tem obdobju v povprečju znašale 16,6 odstotka celotnega odvzema.
Pri navadnem jelenu trki na cesti in železnici pomenijo 29 odstotkov vseh izgub v istem šestletnem obdobju. Skupne izgube jelenjadi so znašale 6,3 odstotka odvzema, v lovskem letu 2023/2024 pa 7,1 odstotka.
Kdaj se na cesti pojavi rumeni trikotnik s skakajočo srno, je natanko določeno. Upravljavec lovišča ali lovišča s posebnim namenom mora upravljavca javne ceste obvestiti o stalnih prehodih divjadi čez cesto; to določa 53. člen Zakona o divjadi in lovstvu. Za državne ceste je upravljavec Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo.
Po navodilih direkcije se znak 1119 »divje živali na cesti« postavi na podlagi evidentiranih prehodov in evidentiranih trkov – praviloma takrat, ko je na 500 metrov dolgem odseku v zadnjih petih letih povoženih vsaj deset živali na leto.
