Slovenija bi se s tem pridružila državam, ki takšno ureditev že imajo.
Splošna prepoved zakrivanja obraza v javnosti na ravni celotne države velja v naslednjih državah:
- Francija, od leta 2010, prva v Evropi
- Belgija, od leta 2011, prepoved velja za popolno ali delno zakrivanje obraza na javno dostopnih krajih
- Bolgarija, od leta 2016
- Avstrija, sprejeta maja 2017, v veljavi od oktobra istega leta
- Danska, od avgusta 2018
- Švica, od 1. januarja 2025
Več držav je uvedlo prepovedi, ki veljajo le na določenih mestih ali za določene poklice.
V Nemčiji je od leta 2017 prepovedano zakrivanje obraza pri delu za javne uslužbence, sodnike in vojake, razen iz zdravstvenih in varnostnih razlogov.
V Luksemburgu je od leta 2018 prepovedano zakrivanje obraza v šolah, javnem prevozu, bolnišnicah in drugih javnih stavbah.
Na Nizozemskem od avgusta 2019 velja prepoved v javnem prevozu, izobraževanju, zdravstvu in vladnih stavbah.
V Španiji je od leta 2015 prepovedano zakrivanje obraza na demonstracijah.
Ponekod veljajo tudi lokalne prepovedi. V Italiji imata Lombardija in Benečija predpise, ki prepovedujejo pokrivala, ki zakrivajo identiteto, v javnih stavbah. Lokalne prepovedi so uvedle tudi nekatere španske občine, večinoma v Kataloniji, ter bolgarski Pazardžik.
Splošne državne prepovedi nimajo Hrvaška, Ciper, Češka, Estonija, Finska, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Švedska in doslej tudi Slovenija.
Ti podatki izhajajo iz pregleda, ki ga je marca 2022 objavila organizacija Open Society Justice Initiative. Od takrat se je ureditev v nekaterih državah lahko spremenila, kar velja upoštevati.
Kaj je presodilo Evropsko sodišče za človekove pravice
Vprašanje je že večkrat prišlo pred Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je prepovedi doslej potrdilo.
V zadevi S.A.S. proti Franciji je veliki senat leta 2014 presodil, da francoska prepoved ne krši pravice do zasebnega življenja, svobode veroizpovedi in prepovedi diskriminacije.
Enako je sodišče 11. julija 2017 odločilo v zadevah Belcacemi in Oussar proti Belgiji ter Dakir proti Belgiji, kjer prav tako ni ugotovilo kršitve konvencije.
