Na Prevaljah je v petek, 6. novembra, potekala druga redna seja Sveta Koroške regije v mandatu 2026/2027, ki jo je vodil predsedujoči župan Občine Prevalje dr. Matija Tasič.
Seja je bila tematska. Gostovala je ministrica za okolje in prostor mag. Polona Rifelj z državnim sekretarjem Petrom Lovšinom, direktorjem Direkcije za vode in predstavniki Državne tehnične pisarne. Govorili so o popoplavni obnovi, protipoplavnih ukrepih, črpanju kohezijskih sredstev in pripravi državnega prostorskega načrta za tretjo razvojno os na odseku Otiški Vrh–Holmec.
Za ukrepe na koroških vodotokih po poplavah leta 2023 je bilo izvedenih oziroma načrtovanih za skoraj 50 milijonov evrov ukrepov. Ministrstvo nadaljuje pripravo projektne dokumentacije in izvajanje sanacij na posameznih vodotokih v koroških občinah.
Ministrica je ob tem opozorila na izgubljena evropska sredstva.
»V preteklem obdobju smo žal izgubili kar 200 milijonov evrov sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost, saj jih je bilo počrpanih le 100 milijonov. To predstavlja veliko izgubo za celotno Slovenijo, zlasti na področju urejanja vodotokov,« je dejala.
»Trenutno imamo zagotovljena sredstva za redno vzdrževanje in načrtovane sanacije, za dodatne popoplavne ukrepe, ki jih ta regija nujno potrebuje, pa sredstev za zdaj žal ni na voljo. Aktivno iščemo možnosti za njihovo zagotovitev, pri čemer imamo na voljo tudi sredstva Vodnega sklada,« je dodala.
Direktor Direkcije Republike Slovenije za vode Roman Kramer je poudaril, da je pomembno izvajati ukrepe, ki ne bodo zgolj sanacija, ampak nadgradnja, ki bo omogočila boljšo pripravljenost na prihodnje ekstremne vremenske dogodke.
Predsedujoči župan dr. Matija Tasič je opozoril na razmere, v katerih delajo občine.
»Pri popoplavni obnovi se občine soočamo s številnimi administrativnimi ovirami in dolgotrajnimi postopki, ki upočasnjujejo izvedbo projektov. Revizijski postopki pogosto zahtevajo številne dodatne dopolnitve in pojasnila, zaradi česar izgubljamo dragocen čas,« je dejal.
»Občine medtem projekte pripravljamo in izvajamo, sredstva pa moramo pogosto zagotavljati tudi s kratkoročnimi krediti, kar povzroča resne likvidnostne težave,« je opozoril in dodal, da si občine želijo predvsem poenostavitve in pohitritve postopkov ter jasnejših meril pri razlikovanju med sanacijskimi ukrepi in investicijami.
Občine za projekte iz Dogovora za razvoj regij, vezane na to ministrstvo, še niso prejele pogodb, zato evropskih sredstev ne morejo črpati.
Ministrica je napovedala ukrepe za pospešitev postopkov.
»Na ministrstvu uvajamo tudi umetno inteligenco in digitalne agente, ki bodo omogočili hitrejšo obravnavo in pregledovanje vlog,« je povedala. Pristojnim službam je naložila aktivnejšo svetovalno vlogo do občin, torej pravočasno opozarjanje na pomanjkljivosti in pomoč pri dopolnjevanju vlog.
»Še posebej pomembno je, da se ti postopki pospešijo do konca leta, saj želimo zagotoviti pravočasno črpanje 61 milijonov evrov kohezijskih sredstev iz našega resorja,« je dodala.
Priprava strokovnih podlag, okoljskega poročila in predloga državnega prostorskega načrta za odsek Otiški Vrh–Holmec je v zaključni fazi. Sprejem je načrtovan do konca leta 2027.
Državni sekretar Peter Lovšin je zagotovil, da bo ministrstvo pospešilo medresorsko usklajevanje.
Na že sprejeti državni prostorski načrt Slovenj Gradec–Dravograd pa je bila vložena pritožba, kar lahko vpliva na nadaljnje aktivnosti na tem odseku.
Župan Tasič je bil kritičen. »Razočarani smo nad zamiki pri pripravi in sprejemanju državnega prostorskega načrta za odsek hitre ceste Otiški Vrh–Holmec. Gre za pomemben infrastrukturni projekt za Koroško, zato pričakujemo, da bodo postopki v nadaljevanju potekali bistveno hitreje in da bo državni prostorski načrt sprejet v napovedanem roku. Koroška si nadaljnjih odlašanj ne more privoščiti, saj je prometna povezanost regije ključnega pomena za njen razvoj,« je dejal.
