"Delodajalci se zavedamo, da so protikoronski paketi doslej prinašali izboljšave predhodnih ukrepov in tudi nove ukrepe. Kljub upoštevanju naših predlogov med pogajanji pa v Združenju delodajalcev Slovenije že od marca opozarjamo na nujnost nekaterih ukrepov na trgu dela, ki v dosedanjih paketih niso zajeti, in pričakujemo, da jih bo vseboval šesti protikoronski paket," so sporočili.
Kot prioriteto izpostavljajo zamrznitev minimalne plače. Novi zakon o minimalni plači po njihovih besedah namreč že v osnovi ne predvideva več usklajevanja višine minimalne plače s socialnimi partnerji, temveč delodajalce in sindikate izključuje iz tega postopka ter odločitev o znesku nalaga ministrstvu za delo. "Aktualni zakon tudi nikoli ni bil obravnavan na Ekonomsko-socialnem svetu, temveč je bil sprejet brez socialnega dialoga in brez upoštevanja kateregakoli argumenta gospodarstva," so opozorili.
Slovensko gospodarstvo je po njihovih besedah zaradi izbruha covida-19 sredi največje gospodarske krize v zadnjih 70 letih. "Vsa mnenja so si enotna v oceni, da okrevanja, kaj šele vrnitve na raven poslovanja iz leta 2019, prihodnje leto ne bo," so opozorili.
V takšnih razmerah gospodarstvo ne zmore niti najmanjšega pritiska na stroške dela, so opozorili. "Še več: naši člani si ne znajo predstavljati, da bi se sredi največje krize višina minimalne plače, ki je tudi izhodišče za raven ostalih plač, kakorkoli dvignila," so dodali.
V Levici, kjer so zakon pripravili, so se na poziv združenja odzvali z očitkom, da so "v zasledovanju svojih interesov gladko spregledali življenjske potrebe delavcev in njihovih družin". "Nov koncept minimalne plače, ki se postopno uvaja, je zagotovilo, da nihče, ki dela, ne bo živel v revščini, kar pa hočejo nekateri predstavniki kapitala preprečiti," so zapisali.
Poudarili so, da so delodajalci od države prejeli obsežno finančno pomoč, zato je strošek, ki bo nastal zaradi dviga minimalne plače, v primerjavi s tistimi zneski po njihovih besedah "le kaplja v morje".
