Na območju Koroške trenutno poteka več kot deset aktivnih protipoplavnih projektov, ki so v različnih fazah izvajanja in so zasnovani tako, da bodo odporni na podnebne spremembe ter bodo dolgoročno zagotavljali večjo varnost prebivalcev in infrastrukture.
V porečju Meže z Mislinjo je bilo po poplavah leta 2023 za različne ukrepe, sanacijo in vzdrževanje že namenjenih več kot 37 milijonov evrov, dodatnih 21 milijonov evrov pa bo zagotovljenih še letos. Skupaj s projekti v porečju Zgornje Drave s pritoki bo v treh letih v zmanjševanje poplavne ogroženosti na Koroškem vloženih več kot 69 milijonov evrov. Pomemben del sredstev prihaja tudi iz evropskih virov, saj je bilo za investicije v poplavno varnost iz evropskih sredstev zagotovljenih več kot 58 milijonov evrov.
"Zagotovili smo, da so vsi, ki so izgubili domove in so se odločili za odškodnine, te dobili izplačane, in da se infrastruktura ni samo sanirala prvih šest mesecev in odpravljalo posledice, ampak da se danes gradi popolnoma nova infrastruktura, ki bo odporna ne samo na vode, ki smo jim bili priča pred dvema letoma in pol, ampak ki bo odporna na vse izzive prihodnosti," je glede obnove po poplavah v izjavi na Ravnah na Koroškem dejal premier Robert Golob
Komisarka za širitev Marta Kos, ki je premierja spremljala ob ogledu del, je poudarila evropsko solidarnost. "Ko so bile tukaj, v mojih krajih na Koroškem, poplave, je EU takoj priskočila na pomoč," je dejala v izjavi. Spomnila je, da so ji ob lanskem obisku Koroške župani dejali, da se Koroška ne le obnavlja, ampak se gradi tudi na novo. "Tako celovite obnove, kot je zdaj, še ni bilo," je dejala. Ne obnavlja se namreč samo infrastruktura, na Ravnah se med drugim v okviru sanacijskih projektov gradi tudi nov kulturni center.
Zadovoljstvo nad doslej opravljenim v popoplavni obnovi je izrazil minister za naravne vire in prostor Jože Novak, ki si je ogledal potek del v Dravogradu in na Ravnah na Koroškem. Dejal je, da za področje urejanja vodotokov po ujmi in deloma za občine država namenili že 320 milijonov evrov iz različnih virov. Po opravljenih interventnih delih, ki so jih zaključili junija 2024, pa se nadaljujejo ureditve vodotokov, ki bodo trajnostne in odporne na podnebne spremembe. Hkrati je država po ujmi povečala tudi sredstva za redno vzdrževanje vodotokov po državi, je dodal.
Ni pa Novak zadovoljen s tem, da se vodarji in drugi še niso dogovorili z lastniki gozdov, da bi hitreje počistili padla drevesa, ker predstavljajo nevarnost ob morebitnih nalivih, je dejal. Glede Nužijevega plazu pred Mežico pa je minister danes povedal, da je trenutno pod nadzorom.
Do sedaj je bilo za obnovo gozdnih cest v Koroški regiji izplačanih 10,8 milijona evrov. Ta znesek vključuje prvi obrok, ki so ga vse občine prejele julija 2024, ter drugi obrok, ki je bil že izplačan občini Muta, edini, ki je do zdaj zaključila obnovo gozdnih cest in vložila ustrezen zahtevek.
Eden pomembnejših projektov je zmanjševanje poplavne ogroženosti ob Meži in Mislinji, ki se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027. Skupna vrednost projekta znaša 38.607.739,94 evra, od tega znaša vrednost sofinanciranja iz slovenskih in evropskih sredstev 37.567.739,94 evra, preostanek v višini 1.040.000 evrov pa je zagotovljen iz državnega proračuna. Projekt se izvaja v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.
V okviru projekta so predvideni in že deloma izvedeni ključni ukrepi, med njimi zadrževalnik visokih voda Poljana v Prevaljah, ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju Slovenj Gradca, ureditve na sotočju Meže in Mislinje ter protipoplavne ureditve na reki Meži v osrednjem delu Mežice.
Popoplavna obnova in krepitev odpornosti na podnebne spremembe ostajata ena izmed prioritet države, pri čemer je tesno sodelovanje ključno za uspešno in pravočasno izvedbo projektov.,
