Poudarila je, da je alkohol psihoaktivna in strupena snov, ki vpliva na zdravje posameznika, odnose v družini ter širšo skupnost. Slovenija po porabi alkohola še vedno presega evropsko povprečje – leta 2024 je registrirana poraba znašala 10,4 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, skupaj z neregistrirano porabo pa kar dobrih 12 litrov.
"Na Koroškem smo žal nad slovenskim povprečjem pri prometnih nesrečah povzročenih s strani alkoholiziranih povzročiteljev, prav tako pa smo tudi nad slovenskim povprečjem glede bolezni, ki so posledica uživanja alkohola", je izpostavila Božankova.
Podatki kažejo, da je alkohol v zadnjem letu pilo 74 odstotkov prebivalcev, starih od 15 do 74 let, medtem ko je bilo 26 odstotkov abstinentov. Posebej izpostavljena skupina so mladostniki in mladi odrasli. Med mladimi, starimi od 15 do 17 let, jih je skoraj dve tretjini že pilo alkohol, več kot tretjina pa se jih je vsaj enkrat opila. Med mladimi odraslimi so tovrstna vedenja še pogostejša.
Branka Božank je opozorila tudi na socialne razlike pri pitju alkohola. Tvegano pitje je pogostejše pri moških, starejših, pri osebah z nižjo izobrazbo ter pri delovno aktivnih in brezposelnih. Alkohol pomembno prispeva tudi k nasilju, prometnim nesrečam in drugim negativnim izkušnjam v domačem in širšem okolju.
Posebej je poudarila pomembnost podpore lokalnim skupnostim, preventivne programe ter dosledno izvajanje javnozdravstvenih ukrepov. Posebej pomembna je zaščita otrok in mladih, saj zgodnji stik z alkoholom pomembno povečuje tveganje za kasnejše težave.
