"Seveda upamo, da se bodo čakalne vrste zaradi tega zmanjšale, opozarjamo pa na velik priliv novih bolnikov," so v UKC Maribor odgovorili na vprašanje STA o njihovem stališču do vladne uredbe. Razloge za dolge čakalne vrste gre vsaj deloma pripisati epidemiji covida-19, ko zdravstveni sistem ni deloval v celoti, so dodali.
Iz SB Celje so STA sporočili, da pozdravljajo vse ukrepe, ki omogočajo poenostavitev organizacije dela in možnosti nagrajevanja zaposlenih za delo preko rednega delovnega časa, ki je dogovorjeno in usmerjeno v izvedbo zdravstvenih storitev, s katerimi krajšajo čakalne dobe.
Potem ko so v prvih mesecih letošnjega leta zaradi zdravljenja pacientov s covidom-19 opravili manjši obseg rednega programa dela, imajo za prihodnje mesece izdelan načrt za povečan obseg dela. Da bi ga lahko realizirali, bodo morali delo organizirati tudi v popoldanskem času in med vikendi, kar pomeni dodatno delo zaposlenih preko rednega delovnega časa.
Pojasnili so, da so za področja, kjer bi lahko na ta način v prihodnjih mesecih krajšali čakalne dobe, zdravstveno ministrstvo zaprosili za potrditev posebnih programov. Le potrjeni posebni programi po njihovih navedbah trenutno omogočajo plačilo dodatnega dela zaposlenih prek podjemnih pogodb.
V SB Jesenice uredbo še preučujejo. Spomnili so, da so na ministrstvu za ponedeljek napovedali posvet z zdravstvenimi zavodi, kjer bodo predstavili natančna navodila glede epidemije covida-19 in plačevanja zdravstvenih storitev.
Od 1. septembra bodo plačane vse opravljene zdravstvene storitve v javnem sistemu zdravstva, je prejšnji teden napovedal zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. Gre za enega izmed ukrepov v četrtek sprejete vladne uredbe, ki temelji na interventnem zakonu o ukrepih v zdravstvu, sprejetem julija.
Po ministrovih besedah bodo imeli vsi zdravstveni zavodi tako možnost izvajanja dodatnih storitev po svojih zmožnostih. Prav tako bodo imela poslovodstva zdravstvenih zavodov možnost nagrajevanja ob v celoti opravljenih storitvah.
