Prisotni so kot prvo točko obravnavali Financiranje institucionalnega varstva v CUDV Črna na Koroškem. Direktor Jože Kropivnik je na željo županov najprej predstavil financiranje zavoda. Poudaril je tudi, da v tem primeru delovanje in financiranje z domovi starostnikov nikakor ni primerljivo.
Predlagajo vključitev v dolgotrajno oskrbo ali višje povprečnine. Sklep Sveta Koroške regije je, da se apelira na Ministrstvo za solidarno prihodnost ter predlaga vključitev deleža tega plačila v sistem dolgotrajne oskrbe, ne pa da vse povišanje odpade na občinske proračune. Prav tako se posreduje pismo na Ministrstvo za finance ter jih pozove, da strošek vključijo v oblikovanje novega proračuna.
V nadaljevanju so prisotni župani prisluhnili Letnemu poročilo za leto 2025 ter Program dela in finančni načrt za leto 2026 Zdravstveno reševalnega centra Koroške. Direktorica le-tega, Marijana Kašnik je navzočim predstavila poslovanje v preteklem letu, ki so ga zaključili pozitivno. Ob tem so pridobili novo reševalno vozilo, posodobili opremo, posodobili tudi programsko opremo, izvedli izobraževanja v skladu z načrtom, pridobili licencirane posredovalce...še vedno največji strošek predstavljajo stroški dela.
Foto: knmedia
Njihov cilj je tudi v prihodnje stabilno in strokovno izvajanje javne službe, kažejo pa se potrebe po ustreznejšem financiranju. Prisotni župani so se strinjali, da Zdravstveno reševalni center Koroške odlično dela, si ga pa želijo še nadgraditi. Še vedno menijo, da so Korošci v nekaterih pogledih zapostavljeni. Župan Občine Dravograd je izpostavil, da prebivalstvo naše regije nima enakih možnosti pri vožnji na težka zdravljena v UKC Ljubljana (kemoterapija, obsevanja …), za njih je vožnja, ki traja cel dan zelo naporna.
Sledila je predstavitev predloga omrežja naselij v Regionalnem prostorskem planu Koroške razvojne regije (RPP Koroška), ki so jo izvedli predstavniki podjetja LOCUS prostorske in informacijske rešitve d.o.o.. RPP predstavlja pomembno podlago za usklajen razvoj regije, saj povezuje lokalne in državne interese ter opredeljuje prednostna območja za razvoj posameznih dejavnosti.
Poseben poudarek je na izboljšanju dostopnosti, razvoju gospodarstva in izkoriščanju naravnih ter kulturnih potencialov, ki predstavljajo pomembno priložnost za nadaljnji razvoj turizma in kakovosti bivanja v regiji. Pomemben del priprave RPP je tudi opredelitev policentričnega omrežja središč, ki predstavlja osnovo za načrtovanje dejavnosti, storitev in prometnih povezav na regionalni ravni.
Foto: knmedia
V skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050 ima v Koroški regiji vlogo središča druge ravni Slovenj Gradec, središč tretje ravni Ravne na Koroškem in Dravograd, ter središča četrte ravni Radlje ob Dravi. V okviru RPP se preverja tudi vloga drugih naselij, pomembnih za razvoj regije, predvsem z vidika dostopnosti storitev, oskrbe podeželskega zaledja in enakomernejšega regionalnega razvoja. Kot središče pete ravni je tako opredeljena Mežica.
V regiji so prepoznana še druga urbana naselja, pomembna za regijo, ki pa ne dosegajo kriterijev za 5. nivo. Ta naselja so Črna na Koroškem, Prevalje, Muta, Vuzenica, Mislinja. Podvelka in Ribnica na Pohorju pa sta prepoznani kot središči občine in zagotavljata oskrbo na lokalnem nivoju. Predvidena je javna objava osnutka RPP Koroška v začetku junija 2026, ko bo potekala tudi javna razprava.
"RPP je dokument, ki bo regiji omogočil učinkovitejše usklajevanje obstoječih projektov tako z državo kot tudi med občinami. Naslavlja izzive, ki jih posamezna občina sama težko rešuje, kot so popoplavna obnova, okoljska vprašanja, turizem, nova gospodarska območja, priprava krajinskih zasnov in mnoge druge. Z RPP-jem želimo postati enakovreden in kompetenten sogovornik državi pri ključnih infrastrukturnih projektih, kot so cestne in železniške povezave ter trajnostna mobilnost. Naša ambicija je, da RPP postane stičišče razvojnih priložnosti regije – ne le v naslednji finančni perspektivi, temveč kot dolgoročen razvojni okvir vse do leta 2050," je izpostavil direktor RRA Koroška, Uroš Rozman.
Kot zadnjo točko pa je sledila obravnava Regijskega zavetišča za zapuščene živali na Koroškem, ki so jo obravnavali že nekajkrat. V preteklosti so že potekali pogovori, da bi bila lokacija zavetišča na Muti, kjer so našli tudi ustrezno zemljišče, ki pa je v zasebni lasti. Po uradni cenitvi zemljišča, ki obsega 2.500 m2, se je izkazalo, da je ocenjena vrednost bistveno nižja, kot za zemljišče s strani občin pričakuje lastnik zemljišča.
Župani so sklenili, da do prihodnje seje, ki bo predvidoma v mesecu juniju, razmislijo ali imajo znotraj svojih občin še kakšno zemljišče, ki bi morda bilo primerno za izgradnjo zavetišča.
"Nekatera zemljišča so precenjena in mi moramo ravnati s sredstvi gospodarno. Prav zato bomo preverili še vse ostale možnosti, kako priti do ustreznega zemljišča po normalni ceni," je o bodočem regijskem zavetišču dodal predsedujoči župan regije, Miran Pušnik.
