Okoliščine priprave osnutka pokrajinske zakonodaje in okvirno vsebino sta slovenjgraškim svetnikom na današnji seji, ki je potekala na daljavo, predstavila predsednik DS Alojz Kovšca in vodja strokovne skupine za to področje Boštjan Brezovnik.
Kovšca je med drugim povedal, da predlog teritorialne členitve na pokrajine, ki zdaj predvideva deset pokrajin in poseben status ljubljanske in mariborske občine, predstavlja neke vrste "znanstvenoidealno členitev", a da nikakor ni težnja snovalcev, da bi ta osnutek zakonodaje veljal kot "edino zveličavni", zato želijo poslušati želje in usmeritve lokalnega okolja.
Dejal je, da je izhodišče zakonskih predlogov tudi, da se občin ne krni, ne v pristojnostih ne v financiranju, predvideni viri financiranja pokrajin so namreč drugi. Tudi ni nobene želje, da bi zmanjševali število občin, je poudaril Kovšca. Dodal je še, da je v sedanji situaciji epidemije covida-19 odsotnost pokrajin še posebno boleča, saj bi, če bi jih imeli, te lahko skladno z epidemiološko situacijo sprejemale različne ukrepe.
Koroška sodi med tista območja Slovenije, ki so bila v 30-letni zgodovini bolj degradirana, velja za eno manj razvitih regij, indeks razvojne ogroženosti je visok, regija pa se srečuje z demografskim odlivom, pa je med drugim izpostavil Brezovnik.
Demografske projekcije poleg staranja prebivalstva kažejo, da če se bo trend izseljevanja na Koroškem nadaljeval na način, kot je to veljalo v zadnjih desetih letih, potem naj bi se število prebivalcev na Koroškem zmanjšalo za okoli 16 odstotkov v prihodnjih 20 letih, je opozoril Brezovnik, ki meni, da tudi ti podatki kličejo k potrebnim spremembam v smislu oblikovanja novih upravnih sistemov in k ustanovitvi pokrajin.
S tem bi po Brezovnikovem mnenju območja, kot je Koroška, dobila zadosti finančnih sredstev za spodbujanje in razvoj gospodarstva ter naložbe, s tem bi se po njegovih besedah ustvarilo ustrezno okolje, kjer bi lahko zagotovili normalni tok življenja in tudi ohranili prebivalstveno strukturo.
Pojasnil je tudi, da je strokovna skupina pri teritorialni členitvi predvsem glede povezave na tretjo razvojno os razmišljala o navezavi Koroške na Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino, a se je skozi razpravo v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini že izkazalo, da tudi tam niso zainteresirani za to povezavo.
Nasprotovanje takšni navezavi je že pred časom enotno izrekel tudi Svet Koroške regije, ki se je prav tako zavzel za Koroško kot samostojno pokrajino.
Tudi večina slovenjgraških svetnikov je danes podprla sklep o Koroški kot samostojni pokrajini s sedežem v Slovenj Gradcu. Pri glasovanju o takšnem sklepu se je vzdržal svetnik Jani Potočnik (Slovenjegraška lista za mesto in podeželje), ki je bolj naklonjen združitvi Koroške s Šaleško in s Slovenj Gradcem kot središčem te regije. Meni namreč, da večja in močnejša regija pomeni večjo ekonomsko moč in večji politični vpliv.
Predstavitve osnutka pokrajinske zakonodaje so se na občinskih svetih začele januarja. DS je občinske svete povabil k oddaji pripomb, vprašanj in komentarjev. Javna razprava, sprva predvidena do 1. marca, je bila podaljšana do 1. julija letos.
