Poleg skupne strategije za trajnostno upravljanje z vodnimi viri v čezmejnem prostoru Geoparka Karavanke je slovensko-avstrijski Interreg projekt KaraWAT, pri katerem je vodilni partner Geološki zavod Slovenije, ostali parterji pa so iz Slovenije in Avstrije, prinesel še več drugih konkretnih rezultatov.
Tako bo v okviru projekta konec avgusta vzpostavljen interaktivni spletni pregledovalnik v treh jezikih, ki bo prikazoval geoprostorske podatke Avstrije in Slovenije. Služil bo kot orodje, s katerim lahko med drugim občine na območju geoparka čezmejno sodelujejo pri zaščiti in trajnostni rabi vodnih virov, preprečevanju nesreč in ukrepanju.
V okviru pilotnih aktivnosti, ki so jih izvedli na območju geoparka, so vzpostavili tudi nove postaje za spremljanje količinskega stanja kraških podzemnih voda v Topli in rudniku Mežica ter raziskali sestavo in kapaciteto mineralne vode iz Rimskega vrelca v Kotljah.
Obiskovalci centra na Peci bodo lahko s pomočjo modela razširjene resničnosti spremljali pot vodne kapljice skozi goro, občina Ravne na Koroškem pa je med drugim dobila izdelano opozorilno karto z informacijami o tem, kje obstaja nevarnost zemeljskih plazov in erozije.
Na območju Železne Kaple v Avstriji so v okviru projekta dokumentirali deset izbranih izvirov mineralne vode, ocenili njihov turistični in izobraževalni potencial in ob tem izdelali katalog izvirov in koncept njihove uporabe. Hkrati so obnovili informativne table na doživljajski poti mineralnih izvirov v občini Železna Kapla.
"Vodni viri na območju geoparka so zaradi geološke diverzitete zelo raznoliki in še boljše upravljanje z vodami lahko dosežemo le z nadaljevanjem vzpostavljenega čezmejnega sodelovanja, kajti geologija in vode ne poznajo državnih meja," so v pisnem sporočilu poudarili sodelujoči pri projektu, ki so podrobnosti predstavili na včerajšnji novinarski konferenci v upravljavskem centru Geoparka Karavanke v Šentlipšu na avstrijskem Koroškem.
Projekt KaraWAT se je začel izvajati januarja lani in se bo zaključil konec avgusta letos. Vreden je 350.000 evrov in je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
