Meje v Železni Kapli, Kortah, Solčavi, Tržiču, Lomu pod Storžičem in na Jezerskem so se stalno spreminjale, s tem tudi zakoni in predpisi o čezmejnem prenašanju blaga. Kljub omejitvam in kontrolnim pregledom carinikov in miličnikov so si predvsem obmejni prebivalci vedno znali priskrbeti živež, ki so ga potrebovali za svoje vsakdanje potrebe.
Čeprav po zakonu med tihotapljenje spada vsako nedovoljeno čezmejno prenašanje blaga, pa so ljudje vedno zelo dobro ločevali med tihotapljenjem za lastne potrebe in tihotapljenjem z namenom zaslužka. Avtorico Ireno Destovnik so zanimali predvsem tisti, ki so tihotapili, »šmuglali« oziroma »švercali« za svoje lastne potrebe; v vseh časih in krajih so zaradi svoje iznajdljivosti veljali za nekakšne junake; zgodbe o njihovih podvigih se še vedno ustno prenašajo iz roda v rod.
Dvojezična razstava je v sklopu projekta CarinthiJA 2020 nastala s sodelovanjem naslednjih projektnih partnerjev: Slovenskega prosvetnega društva »Zarja« iz Železne Kaple, Centra Rinka – Zavoda za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega, Kulturnega in umetniškega društva Jezersko ter Tržiškega muzeja.
Vir: Aleksandra Ramšak, Koroški pokrajinski muzej
