Lani je 70 odstotkov poseka bilo negovalne narave, 26 odstotkov je bilo sanitarnega poseka, štirje odstotki pa predstavljajo posek, ki je bil opravljen zaradi drugih vzrokov. Po drugi strani pa je bilo lani po Sloveniji posajenih tudi dobrih 900.000 sadik gozdnega drevja, kažejo podatki ZGS.
Nega gozda je ključnega pomena za proizvodnjo najkakovostnejšega lesa ter za odpornost in stabilnost gozdov, je na včerajšnjem zaključku v več pogledih rekordne licitacije vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu poudaril v. d. direktorja ZGS Janez Logar.
Nizka realizacija nege gozda namreč negativno vpliva na zasnovo mladega gozda ter onemogoča doseganje ciljne kakovosti in stabilnosti gozda, zato ZGS lastnike gozdov poziva, naj redno opravljajo načrtovana negovalna dela v svojih gozdovih.
"Z negovalnimi deli krepimo tako kvaliteto sestojev, po drugi strani pa tudi stabilnost in odpornost teh sestojev. Stabilnost, odpornost gozdov, pa tudi biotska raznovrstnost so ključni pri prilagajanju na podnebne spremembe, ki prihajajo, in pri blažitvi vseh vremenskih ujem," je v petek dejal Logar.
Opozoril je, da če lastniki gozdov danes ne bodo izvajali negovalnih del v gozdovih, potem zanamci čez leta ne bodo več imeli kaj ponuditi na licitacijah vrednejšega lesa, kot je ta na Koroškem. Slovenija ne more biti konkurenčna v svetu s količinami, lahko je pa s kvaliteto, je dodal.
Poudaril je tudi pomen okoljske vloge gozda, ki prihaja v ospredje. "Kvaliteta življenja Slovencev bo zelo odvisna tudi od kvalitete slovenskih gozdov, ker oni bodo glavni blažilec podnebnih sprememb," je še dejal Logar.
