Na inšpektoratu ob tem dodatno opozarjajo, da intervencijski ukrepi niso z ničemer posegli v ureditev pravice do regresa za letni dopust, zato so delavci – ne glede na morebitno vključenost v intervencijske ukrepe – upravičeni do regresa za letni dopust, kot je določeno v Zakonu o delovnih razmerjih. Kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi pa lahko določata celo višji znesek regresa za letni dopust, do katerega je upravičen delavec.
Izpostavili so, da zakon glede regresa določa, da ima delavec, ki ima pravico do letnega dopusta (torej vsak delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi), pravico do regresa za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, potem ima tudi pravico le do sorazmernega dela regresa.
Pojasnili so še, da če je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmernega delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (razen če dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in starševskem dopustu – v teh primerih ima pravico do celotnega regresa).
Ob tem pa so še dodali, da Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 določa, da delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom. Prav tako ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja tudi delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače.
VIR: gov.si, Inšpektorat za delo
