V sporočilih se pošiljatelj izdaja kot pošiljatelj banke ali druge zunanje institucije in prejemnike sporočil vodi na lažno spletno stran (npr. skrivajo se za pretvezo, da je kreditna kartica blokirana ali gre za izboljšanje varnostnih ukrepov)ter od prejemnikov zahteva obvezno potrditev ali aktivacijo z vnosom osebnih in kartičnih podatkov.
Tako pridobljene podatke nato zlorabijo za izvajanje nepooblaščenih plačilpredvsem na tujih spletnih straneh, in sicer v breme vašega bančnega računa ali plačilne kartice.
"Javnost oziroma stranke bank in hranilnic ponovno opozarjamo, da prejemniki morebitnih tovrstnih sporočil ne klikate na povezavo v sporočilu, ki jo prejmete na elektronsko pošto ali na mobilni telefon. Tako sporočilo, ki je uvod v prevaro, je treba takoj zbrisati. Če dvomite v prejeto pošto, ali ste v lažno spletno banko morebiti že vnesli svoje identifikacijske podatke, nemudoma kontaktirajte kontaktni center banke ali svojega osebnega bančnika ter kartico blokirajte," so zapisali v ZBS.
Naj spomnimo, banke ali hranilnice od vas nikoli ne bodo zahtevale, da vnašate svoje osebne podatke ali podatke o karticah v spletne povezave, poslane prek elektronskih ali SMS sporočil. To je lahko prvi znak, da gre za prevaro, dodajajo.
Več o tem, kakšne metode uporabljajo spletni goljufi, da bi se dokopali do vaših podatkov in vas oškodovali, lahko preberete na spletni strani slovenskega nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT na naslovu: Spet o phishingu – Varni na internetu.
