Koroški pokrajinski muzej vabi vse, da si v nedeljo, 8. februarja 2026, ob slovenskem kulturnem prazniku privoščite dozo kulture in se odpravite na brezplačen ogled katere izmed stalnih in občasnih razstav v muzejskih enotah Koroškega pokrajinskega muzeja.
Za vas so pripravili tudi pester nabor javnih vodstev in interaktivno doživetje.
Muzej Ravne na Koroškem (Na gradu 2, Ravne na Koroškem):
- 9:00 – 16.00 prost vstop
Stara železarna:
- 10:00 Interaktivno doživetje Stara železarna (Koroška cesta 12, Ravne na Koroškem)
Izjemni spomenik s svojo avtentičnostjo in veličino ohranja neprecenljive sledi več kot štiristoletne tradicije jeklarstva. V središču žive zgodovine stoji ohranjena originalna proizvodna hala, v kateri še vedno domujejo izvirni stroji in različno orodje, dopolnjujejo pa jih zanimive interaktivne digitalne postaje s hologrami. Jeklarsko dediščino boste raziskovali ob pripovedovanju izvrstnih zgodb muzejske svetnice dr. Karle Oder, v družbi kovača Tilna Šumaha pa boste spoznali kovaške veščine in se preizkusili v vihtenju kladiva nad razžarjenim železom.
Muzej Slovenj Gradec (Glavni trg 24, Slovenj Gradec):
- 9: 00 – 18.00 prost vstop
- 10:30 javno vodstvo Sprehod ob mestnem obzidju
Slovenj Gradec ima pestro in razgibano zgodovino. Ste vedeli, da je bila cerkev Sv. duha – špitalska cerkev prvič omenjena leta 1428? Med donatorji so bili tudi celjski grofje. Cerkev krasijo čudovite freske in mnogo del domačih umetnikov, med njimi Straussa, Skobla, Mersija in drugih. Cerkev je bila zbirališče slovenjgraških protestantov in požari je niso nikoli poškodovali.
Vse to in še več boste v družbi vodnice Nataše Škorjanc. Zbirno mesto je pred nekdanjo mestno hišo, pred Koroškim pokrajinskim muzejem.
- 14:30 javno vodstvo po občasni razstavi V vrtincu sprememb. Tri koroške doline v letu 1945.
Lani je minilo 80 let od konca druge svetovne vojne, doslej največjega spopada v zgodovini človeštva. Posledice tega spopada se čutijo še danes. Na območju treh koroških dolin, Mežiške, Mislinjske in Dravske, in tudi v delu avstrijske Koroške se je vojna zavlekla do 15. maja 1945, torej je trajala teden dni dlje kot drugod po Evropi. Še po uradnem koncu vojne je padlo približno 400 partizanskih borcev, žrtve so bile tudi med civilnim prebivalstvom. Leta 1945 pa so se začele tudi že prej načrtovane revolucionarne spremembe, ki so jih zaznamovali obračuni z zajetimi poraženci in aretiranimi nasprotniki, izgon nemško govorečih prebivalcev in zaplemba njihovega premoženja ter volitve v ustavodajno skupščino 11. novembra 1945. Vse burno dogajanje osvetljuje občasna razstava, po kateri bo vodil muzejski svetnik dr. Marjan Linasi.
- 16:00 javno vodstvo po občasni razstavi V Slovenskim Gradci.
Reformacija je bila versko, družbeno in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je korenito spremenilo zahodni svet. Vero je približala posamezniku in – predvsem zaradi želje po dostopnejšem branju Svetega pisma – opolnomočila številne ljudske jezike ter prispevala k širjenju izobraženosti. Ob 500. obletnici začetka delovanja prvega protestantskega pridigarja v Slovenj Gradcu, Hansa Hasa, obujamo spomin na pomembno zapuščino domačih reformatorjev. Razstava V Slovenskim Gradci osvetljuje dogajanje v obdobju reformacije in protireformacije na območju dežel Koroške, Štajerske in Kranjske. Posveča se tudi mestu Slovenj Gradec in njegovi bogati zgodovini, ki jo je v tem obdobju zaznamovalo kar nekaj lokalnih posebnosti. Po razstavi bo vodila kustosinja Lea Knez.
Rojstna hiša Huga Wolfa (Glavni trg 40, Slovenj Gradec)
- 9:00 – 16.00 prost vstop
V rojstni hiši svetovno znanega skladatelja poznoromantičnega samospeva in samosvoje osebnosti fin-de-sieclovskega Dunaja Huga Wolfa je, do obnove stavbe v letu 2010/11, delovala Glasbena šola Slovenj Gradec. Danes je stavba spremenjena v spominski muzej, v okviru katerega deluje Mednarodni informacijsko dokumentacijski center Hugo Wolf. Spominska razstava, postavljena v interierju meščanskega bivalnega okolja iz konca 19.stoletja, predstavlja Wolfovo življenje in delo skozi vsa značilna obdobja njegovega intenzivnega, ekstravagantnega in tudi tragičnega življenja, s posebnim poudarkom na otroštvu v Slovenj Gradcu ter pripovedi o življenjskih okoliščinah v rojstnem mestu in družini. Dokumentacijski center Hugo Wolf v pritličju, s centralnim arhivom o Wolfu, deluje kot mednarodno vozlišče in koordinacijska točka za številna društva Huga Wolfa po svetu. V stavbi so še knjižnica s čitalnico ter manjša avdio-video dvorana, v nadstropju pa manjša koncertna dvorana. Program celovite promocije skladateljevega življenja in dela ter izvedbo tradicionalnih prireditev koncertnega cikla ‘Wolf povezuje’ ter mednarodne solopevske šole koordinirajo v Društvu Hugo Wolf Slovenj Gradec, ki ima v stavbi tudi svoj sedež.
Muzejska zbirka o ansamblu Štirje kovači (Ozka ulica 1, Slovenj Gradec)
- 9:00 – 16.00 prost vstop
Štirje kovači so najstarejši narodno-zabavni ansambel v Sloveniji, ki neprekinjeno deluje od leta 1954. S svojo značilno glasbo in prepoznavnim glasbenim slogom se vseskozi razlikujejo od drugih narodno-zabavnih ansamblov.
Vodja ansambla Franc Šegovc je napisal več kot 800 skladb in 200 besedil, izdal je nekaj pesmaric in notnih zvezkov ter napisal knjigi Naš pobej bo muzikant in Rjava zemlja. Leta 2015 je izdal knjigo Šegovčeve melodije, valčki, polke, pesmi. V tem življenjskem delu je zbral notne zapise 762 skladb, ki jih je napisal med letoma 1952 in 2015. Franc Šegovc je za življenjsko delo na področju narodno-zabavne glasbe ter glasbeno in kulturno promocijo Slovenj Gradca in Koroške doma in na tujem leta 2014 prejel naziv častni občan Mestne občine Slovenj Gradec. Zgodba ansambla je predstavljena kronološko, po desetletjih, od uradnega začetka delovanja ansambla z imenom Štirje kovači leta 1954 do danes. S fotografijami, plakati, nosilci zvoka, notnimi zvezki in knjigami, nagradami in priznanji smo predstavili najpomembnejše dogodke in mejnike v njihovi karieri. Skladbe Štirih kovačev so nedvomno pustile velik pečat v slovenski narodno-zabavni glasbi. Nekatere med njimi so že ponarodele. Izdali so 47 plošč, kaset in zgoščenk, prejeli vrsto nagrad in priznanj, in se s svojo bogato zgodovino, tako kot Avseniki in Slaki, zapisali med najpomembnejše narodno-zabavne ansamble v Sloveniji.
Franc in Hermina Šegovc sta zbrano gradivo o ansamblu podarila Mestni občini Slovenj Gradec, župan Tilen Klugler pa ga je v imenu lokalne skupnosti predal v upravljanje Koroškemu pokrajinskemu muzeju.
Muzej Dravograd
- 10:30 javno vodstvo Kometri, baroni s Pukštajna (1817 – 1932)
Plemiška rodbina Kometrov, ki je zapisala zadnje veliko poglavje v zgodovini gospostva Pukštajn (Bukovje), je zapustila kakovostno arhitekturo podeželskega plemiškega bivališča, ki je kljub nadaljnjim posegom ohranilo reprezentančno vlogo. V njem je zadnja generacija baronov Kometrov konec 19. stoletja zasnovala zanimivo muzejsko zbirko, ki je bila po smrti Hansa Kometra leta 1925 večinoma razprodana. Usodo rodbine in stavbno zgodovino smo pred desetletjem obeležili s stalno razstavo ter jo nadgradili z interaktivnim didaktičnim gradivom in prilagojeno vsebino, zato vljudno vabljeni na vodeni ogled z višjo kustosinjo Aleksandro Čas.
Kultura, muzeji in razstave vabijo vsak dan, na praznik kulture pa si privoščimo ogled katere izmed zanimivih, poučnih in še kako pomembnih razstav in ogledov, ki jih ponuja Koroški pokrajinski muzej.
